Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Slaba dva kilometra od vznožja proge Stelvio, na kateri se za odličja na olimpijskih igrah merijo alpski smučarji, smo na robu Bormia zakorakali v več kot štiri desetletja staro dvorano Pentagono, ki je bila prizorišče pomembnih taktov velike košarkarske simfonije.
Kdor v sebi skriva vsaj malce košarkarske romantike, se rad nostalgično spominja klubske in predvsem reprezentančne košarke v letih pred razpadom nekdanje Jugoslavije. Tedanja reprezentanca je tudi s slovenskim pridihom svoj vrhunec dosegla v obdobju 1988-1990, ko je zasedla evropski in svetovni vrh ter osvojila olimpijsko srebro. Prav ob razpadu SFRJ, ko so se v vročem zaključku junija 1991 v Sloveniji že slišali zvoki vojaških letal, detonacije granat in hrumenje tankov, so “plavi” v Rimu še drugič zapored osvojili EuroBasket, v zadnji fazi brez Jureta Zdovca.
A olimpijski Bormio nas je spomnil na resda malce manj znano, a vseeno edinstveno reprezentančno epizodo, ki je v dobršni meri napovedovala to košarkarsko avantgardo. Leta 1987 je namreč to mestece s približno štiri tisoč prebivalci na nadmorski višini 1.225 metrov gostilo svetovno mladinsko prvenstvo (do 19 let). Končalo se je s popolno prevlado jugoslovanskih mladeničev, kar je tedaj dalo slutiti, da se evropski in svetovni košarki obeta modra simfonija.
V velikem finalu je Jugoslavija, ki jo je vodil tedaj obetavni mladi strateg Svetislav Pešić, premagala vrstnike iz ZDA pod vodstvom znamenitega Larryja Browna. Med njimi so bili tudi Larry Johnson, Gary Payton in Scott Williams, pozneje zvezdniki lige NBA. A to ni bilo prvenstvo za Američane. Glavno besedo je imela jugoslovanska reprezentanca. V prvi vrsti hrvaški virtuoz Toni Kukoč, ki je med drugim Američanom natresel kar 11 trojk in skupno dosegel 37 točk.
Reprezentanco, ki je pred tem opravila mukotrpne priprave, o katerih med drugim govori tudi dokumentarni film 250 stopnic (ime je dobil po stopnicah ob olimpijski skakalnici Igman nad Sarajevom, kjer je potekal del treningov), so poleg Kukoča tvorili še kapetan Aleksandar Đorđević, Vlade Divac, Luka Pavićević, Dino Rađa, Zoran Kalpić, Nebojša Ilić, Miroslav Pecarski, Samir Avdić, Radenko Dobras, Slaviša Koprivica in kot predstavnik slovenske košarke tudi Teoman Alibegović.
SP U-19 je potekalo med 29. julijem in 5. avgustom 1987. Le nekaj dni pred tem so bližnjo Valtellino zajele hude poplave, ki so sprožile več zemeljskih plazov. Naravna katastrofa je terjala več kot 53 žrtev.
Pentagono, 39 let pozneje
Dvorana, ki je gostila prvenstvo, je bila kot eden od spremljevalnih objektov zgrajena pred svetovnim prvenstvom v alpskem smučanju leta 1985. Objekt, ki je, podobno kot sedež ameriškega ministrstva za obrambo v Arlingtonu, ime dobil zaradi tlorisa v obliki peterokotnika, obsega približno 1.800 kvadratnih metrov površine. Vpeta je v športni kompleks, ob katerem so tudi večja ledna dvorana, teniška igrišča in nogometni stadion.
Pred letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami so dvorano deloma obnovili, obenem pa postavili dodaten spremljevalni objekt, ki ga izkorišča lokalna turistična organizacija. Pentagono med igrami uporabljajo kot skladišče, tako da ob našem obisku na tleh ni bilo nameščenega košarkarskega parketa, v preddverju pa je tudi jedilnica za prostovoljce. Sicer pa gre za objekt, ki ga za priprave še vedno uporabljajo tudi košarkarski klubi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje